V oktobru in v decembru lani smo se gimnazijci odpravili na izmenjavi v okviru Erasmus+ projekta Alpske zgodbe, odpotovali smo v Torino in v Gradec. Od 12. do 14. februarja letošnjega leta pa so nam uslugo vrnili sovrstniki iz Gradca in skupaj smo v Sloveniji preživeli tri dni.
Prvi dan smo ostali v okolici naših krajev. Najprej smo avstrijske dijake sprejeli, nato pa smo jim razkazali našo šolo in šolski center. Sledil je obisk Escape room Slovenj Gradec, kjer smo v skupinah raziskovali mesto, reševali uganke, se prebijali do zaklada ter se medsebojno bolje spoznali in pridobili nove informacije o našem kraju. Naslednja stvar na spisku je bilo kosilo, po tem pa smo se z avtobusom odpravili do Podgorja, kjer smo si ogledali Kocerod. Čeprav je bila predstavitev zanimiva, je bil to najmanj priljubljen del izmenjave s strani vseh dijakov. Končali smo malo hitreje, tako da je ostalo veliko časa za namestitev v naših domovih in druženje.
Drugi dan smo začeli bolj zgodaj, saj smo morali z avtobusom priti do Postojne, kjer smo imeli voden ogled Predjamskega gradu. Tam smo prisluhnili znani zgodbi o Erazmu Predjamskem in občudovali utrdbo, ki kljub vsem izzivom še vedno trdno stoji. Pot smo nadaljevali do Ljubljane, kjer smo se najprej okrepčali, nato pa smo nekateri še izkoristili prosti čas in se povzpeli na ljubljanski nebotičnik, od koder smo imeli odličen pogled na celotno mesto. Ko smo se spet vsi zbrali, nas je nova vodička popeljala po starem jedru ter nam pripovedovala o bogati zgodovini. Sledila je pot domov, ki je bila kar pestra, saj smo se po avtobusu poskusili naličiti za pustni ples, ki nas je čakal na šoli. Sicer smo ga malo zamudili, a smo še vseeno ujeli karaoke in podelitev za najboljšo masko ter se ob tem dobro nasmejali.
Zadnji dan smo prav tako že v jutranjih urah zapustili Slovenj Gradec in se odpravili proti Vitanju. Tam smo si ogledali Center Noordung, kjer smo doživeli zanimivo predstavitev, ki je močno pritegnila našo pozornost, saj smo postavljali številna vprašanja, na katera nam je vodič odgovarjal še dolgo po koncu ogleda. Nato smo se spet premaknili, tokrat do Celja, kjer smo bili deležni še ene predstavitve mesta, vendar ne tistega, ki ga poznamo danes, temveč mesta pod mestom, pri katerem gre v resnici za ostanke nekdanje Celeie. Tamkajšnje informacije so bile v večini nove tudi nam, gostiteljem; nismo pa le poslušali, lahko smo se tudi sprehodili med ostanki sten in ulic. Po odmoru za kosilo smo se ustavili še na Rogli, saj smo vsi še vedno imeli veliko energije in moči, tako da smo se sprehodili med krošnjami dreves in občudovali odlične razglede, ki segajo celo izven Slovenije. Ko pa smo pozno popoldne prispeli domov, je sledilo slovo od naših novih prijateljev, ki je bilo polno vseh čustev. Tako smo zaključili naše potovanje in raziskovanje z zelo dobrimi vtisi iz obeh strani.
Napisala: Mojca Santner, 2. b
